Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.

Po novih poročilih je bilo v ruskih napadih na Kijev in okolico ubitih štiri ljudi, 24 pa je ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo rakete Orešnik v nočnem napadu, kot razlog pa navajajo maščevanje za poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical načrtovani drugi val napadov na Venezuelo. Kot razlog za to odločitev je navedel izpuščanje političnih zapornikov.

Ruska federacija je uradno opozorila, da bo kakršno koli prisotnost tujih vojakov na ukrajinskem ozemlju obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Moskovsko vodstvo je to stališče zavzelo po nedavnem dogovoru zahodnih zaveznic o varnostnih jamstvih za Kijev, pri čemer je Rusija Ukrajino in njene podpornike označila za "vojno os". Kremelj poudarja, da tuji kontingenti ne bodo uživali nobene posebne zaščite, temveč bodo neposredno vključeni v seznam ciljev ruskih oboroženih sil. Medtem ko se ruska ofenziva približuje četrtemu letu trajanja, se razmere na terenu za civilno prebivalstvo močno slabšajo. V Dnipropetrovski oblasti je zaradi sistematičnega ruskega uničevanja energetske infrastrukture več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do pitne vode in ogrevanja v zimskih razmerah. Rusija s stopnjevanjem retorike in napadov očitno skuša odvrniti članice zveze Nato in Evropske unije od neposrednega vojaškega angažmaja. Napetosti med Moskvo in Zahodom dosegajo nove vrhove, saj ruska stran vsako obliko neposredne tuje vojaške pomoči interpretira kot vstop v odprt spopad. Zahodne države so se sicer zavezale k dolgoročni podpori Ukrajini, vendar ostajajo previdne glede dejanske namestitve svojih enot na bojiščih, da bi preprečile neposreden spopad med jedrskimi velesilami.

V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk je po obsežnih ruskih zračnih napadih na energetsko infrastrukturo več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do pitne vode in ogrevanja. Ukrajinski minister za obnovo Oleksij Kuleba je sporočil, da so nočni napadi povzročili kritične izpade električne energije, kar je neposredno ohromilo delovanje komunalnih sistemov. Razmere so zaostrene tudi v sosednji regiji Zaporožje, kjer je državni operater Ukrenergo prav tako potrdil prekinitve v oskrbi z elektriko. Najnovejši val napadov je del stopnjevane ruske strategije uničevanja ukrajinskega energetskega sektorja v zimskem času. Zaradi poškodb omrežja so energetska podjetja prisiljena izvajati nujne izklope, da bi preprečila popoln zlom sistema. Lokalni organi v prizadetih regijah poskušajo vzpostaviti alternativne vire oskrbe, vendar nizke temperature povečujejo tveganje za humanitarno krizo med civilnim prebivalstvom. Sistematično uničevanje kritične infrastrukture se nadaljuje kljub mednarodnim opozorilom o kršenju humanitarnega prava. Ukrajinski uradniki poudarjajo, da so tarče napadov predvsem objekti, ki zagotavljajo osnovne življenjske pogoje, s čimer želi Rusija povečati pritisk na ukrajinsko vodstvo v času morebitnih diplomatskih pogovorov.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

V nemški prestolnici Berlin je približno 25.500 gospodinjstev ostalo brez električne energije po tem, ko je v soboto izbruhnil požar na ključni elektroenergetski infrastrukturi. Po podatkih lokalnega dobavitelja energije so ognjeni zublji resno poškodovali električne kable na kabelskem mostu, kar je povzročilo takojšen izpad oskrbe v jugozahodnem delu mesta. Dogodek je neposredno povezan s sumljivimi okoliščinami iz prejšnjih dni, ko je bila motena oskrba še večjega števila odjemalcev. Interventne ekipe so se nemudoma spopadle s sanacijo poškodovanega omrežja, vendar težave pri oskrbi v nekaterih okrožjih še vedno trajajo. Nemška policija preiskuje sume sabotaže oziroma namernega požiga, saj so preiskovalci na kraju dogodka opazili nenavadne okoliščine. Do izpada je prišlo v času, ko se nemška prestolnica sooča s povečanimi varnostnimi izzivi na področju kritične infrastrukture.

Lokalne oblasti v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so priznale, da v baru Le Constellation pet let niso opravili nobenega inšpekcijskega nadzora požarne varnosti. Priznanje prihaja pet dni po tragičnem požaru, ki je izbruhnil med novoletno zabavo in zahteval smrtne žrtve. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so uradniki potrdili, da so pristojne službe zanemarile redne preglede na omenjeni lokaciji, kar odpira resna vprašanja o odgovornosti za varnostne standarde v priljubljenem letovišču. Preiskava o vzrokih za nastanek ognja še vedno poteka, vendar ugotovitve o odsotnosti nadzora mečejo temno luč na lokalno upravo. Švicarska javnost in tuji obiskovalci so nad razkritjem zgroženi, saj gre za eno najprestižnejših smučarskih destinacij, kjer se pričakujejo najvišji varnostni protokoli. Oblasti so napovedale revizijo vseh varnostnih postopkov v gostinskih objektih v regiji, da bi preprečili ponovitev podobnih tragedij v prihodnosti.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posodobila seznam držav, za katere velja obvezno plačilo varščine v višini 15.000 ameriških dolarjev ob vstopu v Združene države Amerike. Na seznam je bilo tiho, v času praznikov, dodanih sedem novih držav, med katerimi jih je pet z afriške celine. Ukrep je del širše strategije zaostrovanja pogojev vstopa v državo, ki jo Trumpova administracija izvaja v svojem drugem mandatu. Ta poteza nadgrajuje predhodne odločitve o prepovedih potovanj, s katerimi so Združene države Amerike znatno omejile vstop državljanom številnih držav. Cilj varščine je po navedbah ameriških uradnikov zagotoviti, da bodo tuji državljani zapustili državo pred iztekom vizuma. Kritiki ukrepa opozarjajo, da visoki finančni zneski predstavljajo de facto prepoved vstopa za večino prebivalcev omenjenih regij, kar še dodatno poglablja razkorak med ZDA in prizadetimi državami v Afriki in Aziji.

Zahodni del Japonske, natančneje regijo Čugoku in prefekturo Šimane, je zjutraj stresel močan potres z magnitudo 6,2. Po podatkih Japonske meteorološke agencije je glavnemu sunku sledila serija močnih popotresnih sunkov, ki so povzročili dodatno vznemirjenje med prebivalci. Kljub precejšnji magnitudi poročila s terena ne navajajo večje gmotne škode ali žrtev. Zaradi varnostnih protokolov so oblasti preventivno ustavile promet na nekaterih linijah hitrih vlakov Šinkansen, da bi preverile stanje infrastrukture. Gre za nov dogodek v nizu potresnih dejavnosti, ki so v zadnjih mesecih prizadele različne dele otočja. Seizmologi dogodek pozorno spremljajo, saj se Japonska v tem obdobju pogosto spopada s povečano potresno aktivnostjo, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki iz konca lanskega leta.

Nekdanja podpredsednica kanadske vlade in ministrica za finance Chrystia Freeland bo prevzela vlogo svetovalke ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Freeland, ki je v preteklosti zasedala več ključnih ministrskih položajev v Kanadi, se je odločila za izstop iz kanadskega parlamenta, da bi svoje izkušnje in politično znanje neposredno namenila podpori ukrajinskemu vodstvu. Njeno imenovanje prihaja v času, ko Ukrajina intenzivno krepi svoje diplomatske in svetovalne mreže na Zahodu, da bi zagotovila nadaljnjo politično ter finančno podporo v spopadu z rusko agresijo. Chrystia Freeland, ki ima ukrajinske korenine in tekoče govori ukrajinsko, velja za eno najmočnejših zaveznic Kijeva v Severni Ameriki. Kot nekdanja novinarka in avtorica del o ruskem kapitalizmu ter globalni politiki prinaša globoko razumevanje regije. Njena nova vloga bo predvsem usmerjena v strateško svetovanje glede odnosov z zahodnimi partnerji in gospodarske obnove države, kar bo še dodatno okrepilo vezi med Ottawo in Kijevom. Odločitev o odstopu s poslanskega mesta v Kanadi poudarja pomen, ki ga kanadska politika pripisuje stabilnosti in uspehu Ukrajine na mednarodnem prizorišču.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki prepoveduje oskrbo objektov v lasti agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) z vodo in elektriko. Odločitev predstavlja dodatno stopnjevanje pritiska na delovanje te humanitarne organizacije, ki je ključna za preživetje palestinskega prebivalstva na območju Gaze in Zahodnega brega. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejanje ostro obsodil, k obsodbam pa se je pridružila tudi skupina držav, vključno s Slovenijo. Mednarodna skupnost je danes enotno opozorila, da izraelska prepoved dobave osnovnih življenjskih dobrin pomeni neposredno kršitev mednarodnega prava in humanitarnih standardov. Poteza je bila sprejeta v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo zaradi dolgotrajne vojaške ofenzive. Kritiki opozarjajo, da bo takšna politika onemogočila osnovno delovanje bolnišnic, šol in zatočišč, ki jih upravlja agencija, kar bo neposredno prizadelo civilno prebivalstvo v regiji.

Hrvaški organi pregona so na silvestrovo pridržali slovenskega državljana Roka K., ki je skupaj s svojo partnerico povzročil večji nered v enem izmed hotelov v Zagrebu. Incident se je zgodil med praznovanjem novega leta, ko naj bi partnerica pod vplivom alkohola začela razbijati inventar in povzročati kaos v prostorih hotela. Zaradi resnosti dogodka in povzročene škode je tožilstvo zahtevalo odreditev pripora, ki ga je sodišče za moškega tudi potrdilo. Policija je posredovala po poročilih o agresivnem vedenju in uničevanju lastnine. Po navedbah hrvaških medijev se je praznovanje sprevrglo v nasilno dejanje, ki je zahtevalo takojšnjo intervencijo varnostnih sil. Moški ostaja v priporu, medtem ko postopki zoper oba vpletena slovenska državljana še potekajo. Dogodek je v javnosti odmeval zaradi neprimernega obnašanja turistov v sosednji državi med prazničnim obdobjem.

Na jemenskem otoku Sokotra v Adenskem zalivu je zaradi stopnjevanja spopadov v Jemnu obtičalo približno 400 tujih turistov. Med njimi je tudi šest hrvaških državljanov, ki so po poročanju lokalnih medijev varni in so deležni pomoči lokalnega prebivalstva. Zaradi nestabilnih varnostnih razmer v regiji so letalski prevozniki odpovedali številne načrtovane polete, kar je onemogočilo odhod obiskovalcev, ki na otok običajno prihajajo prek Združenih arabskih emiratov. Otok Sokotra, ki leži blizu obale Somalije, je svetovno znan po svoji neokrnjeni naravi in edinstvenem ekosistemu, vendar je zaradi bližine jemenske državljanske vojne varnostno vse bolj izpostavljen. Čeprav so turisti trenutno ujeti na otoku, poročajo o izjemnem gostoljubju domačinov, ki so tujcem takoj ponudili hrano in nastanitev. Diplomatska prizadevanja za njihovo varno evakuacijo že potekajo, vendar so logistične poti zaradi prekinitve letalskih povezav močno omejene.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem zadnjem javnem nagovoru zatrdil, da se je z letom 2025 končalo obdobje liberalnega svetovnega reda, ki ga po njegovem mnenju nadomešča doba narodov. Orban je v svojem govoru izpostavil ključne izzive, s katerimi se po njegovem mnenju spopadata Madžarska in celotna Evropa, pri čemer je poudarek dal predvsem vprašanjem energetske suverenosti, migracijam in gospodarskemu razvoju. Ob kritičnem pogledu na trenutno politiko Evropske unije je madžarski predsednik vlade ponovil svoje stališče glede razločevanja med politiko vojne in miru. V istem nastopu je izrazil odobravanje nad ameriškimi operacijami v Venezueli, hkrati pa je institucije v Bruslju ponovno obtožil neučinkovitosti. Njegove izjave nakazujejo na nadaljevanje strategije krepitve nacionalne suverenosti in odmikanja od skupnih evropskih liberalnih vrednot, kar utegne dodatno zaostriti odnose znotraj evropskega bloka.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi po poročanju zahodnih obveščevalnih služb pripravil nujni načrt za zapustitev države v primeru stopnjevanja nemirov. Poročilo, ki ga povzemajo tuji mediji, navaja, da bi se 86-letni voditelj v primeru zloma varnostnih sil ali njihovega dezerterstva zatekel v Moskvo. Načrt je bil domnevno zasnovan kot odziv na vse obsežnejše protivladne proteste in gospodarsko krizo, ki hromi državo. Rusija se v tem kontekstu pojavlja kot ključna zaveznica iranskega režima, saj naj bi v Moskvi že potekale priprave na morebiten sprejem Hameneja in njegovih najožjih sodelavcev. Situacija v Iranu postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se varnostni organi spopadajo z notranjimi pritiski, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite politične spremembe. Morebiten odhod vrhovnega voditelja bi pomenil konec sedanje ureditve v Teheranu, kar bi močno vplivalo na geopolitično stabilnost na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti. Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.

V 96. letu starosti je v Londonu umrla Eva Schloss, ki je preživela grozote nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau in bila pastorka Otta Franka, očeta znane judovske dnevnice Ane Frank. Schlossova se je rodila leta 1929 na Dunaju, njena družina pa se je po nacistični priključitvi Avstrije leta 1938 preselila v Belgijo in kasneje v Amsterdam, kjer so živeli v istem stanovanjskem bloku kot družina Frank. Na njen 15. rojstni dan leta 1944 so njeno družino zaradi izdaje aretirali in jo deportirali v Auschwitz, kjer sta njen oče in brat kasneje umrla. Po koncu vojne sta se Eva in njena mati vrnili v Amsterdam, kjer sta ponovno navezali stike z Ottom Frankom, edinim preživelim članom družine Frank. Leta 1953 se je Evina mati poročila z Ottom, s čimer je Eva postala njegova pastorka. Večji del svojega življenja je posvetila ohranjanju spomina na holokavst in širjenju sporočila o strpnosti. Napisala je več knjig o svojih izkušnjah in bila soustanoviteljica sklada Anne Frank Trust UK. Za svoje neutrudno delo na področju izobraževanja o holokavstu je bila leta 2012 odlikovana z redom britanskega imperija.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump po začetnem pogovoru s Putinom sprva kritiziral Kijev, je po najnovejših ugotovitvah obveščevalne agencije Cia spremenil svoje stališče. Ameriški obveščevalci so namreč ugotovili, da Ukrajina ni ciljala omenjene rezidence, kar potrjujejo tudi navedbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je vpletenost v dogodek že pred tem odločno zanikal. Trump je pojasnil, da se je v bližini Putinove rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar po njegovih besedah incident ni bil povezan z načrtovanim ukrajinskim napadom. Kremelj je pred tem obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco v regiji Novgorod, kar so ruski predstavniki označili za očiten akt sabotaže. Kljub ruskim obtožbam in prizadevanjem zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi incident prikazali kot provokacijo, Bela hiša in ameriške obveščevalne službe vztrajajo pri oceni, da dokazi za ukrajinsko odgovornost ne obstajajo.

Ruske sile so ponoči izvedle nov val zračnih napadov na ukrajinsko prestolnico in njeno okolico, v katerih sta po navedbah lokalnih oblasti umrla dva človeka. Prva žrtev je bila zabeležena neposredno v Kijevu, druga pa v mestu Fastiv, ki leži jugozahodno od prestolnice. Ukrajinska vojska je zaradi nevarnosti raketnih napadov in napadov z droni razglasila rdeči alarm za celotno ozemlje države. Napadi so povzročili dodatno gmotno škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, medtem ko so enote protizračne obrambe aktivno poskušale prestreči sovražne izstrelke. Poročila o novih žrtvah potrjujejo trend stopnjevanja napadov na civilna središča, ki so se v zadnjem obdobju močno okrepili.

Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer sta bila obtožena sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj.

Švicarska kantonalna policija je zaključila postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v četrtek izbruhnil v priljubljenem lokalu v smučarskem središču Crans Montana. Po navedbah preiskovalcev se je tragedija zgodila sredi novoletne zabave, ko je ogenj hitro zajel prostore, polne obiskovalcev. Med žrtvami je bilo ugotovljeno veliko število mladoletnih oseb, pri čemer je bila najmlajša žrtev stara komaj 14 let. Policija in forenzični izvedenci so delali neprekinjeno, da bi potrdili identiteto vseh pokojnih, med katerimi prevladujejo švicarski državljani. Oblasti trenutno še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, medtem ko se lokalna skupnost in turisti spopadajo s posledicami ene najhujših nesreč v tem delu Švice v zadnjih letih. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, medtem ko se nadaljuje zbiranje dokazov o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov v objektu.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.

Švicarske oblasti so petek, 9. januar, razglasile za uradni dan žalovanja v spomin na žrtve uničujočega požara, ki je v novoletni noči zajel lokal Le Constellation v smučarskem središču Crans Montana. Po zadnjih podatkih je tragedija zahtevala najmanj 40 življenj, medtem ko je bilo 115 ljudi poškodovanih. Doslej so preiskovalci identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov. Preiskava vzrokov za katastrofo se nadaljuje, pri čemer so oblasti kot ključni dejavnik za visoko število žrtev izpostavile fizikalni pojav hitega vžiga vnetljivih plinov, znan kot 'flashover'. Dogodek je močno pretresel švicarsko javnost in mednarodno skupnost, saj gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju. Razglasitev dneva žalovanja sledi predhodnemu petdnevnemu obdobju žalovanja v kantonu Valais, kjer se nahaja prizadeto letovišče. Oblasti se trenutno osredotočajo na identifikacijo preostalih žrtev in nudenje pomoči preživelim ter svojcem preminulih, medtem ko strokovnjaki analizirajo varnostne standarde v objektu.

V osrednjem delu Nigerije je v soboto prišlo do silovitega napada oborožencev, v katerem je po podatkih lokalne policije umrlo več kot 30 oseb. Napadalci, ki naj bi pripadali skrajnim islamističnim milicam, so vdrli v vas Kasuwan Daji v okrožju Kabe. Med napadom so zažgali lokalno tržnico in izropali trgovine, poleg smrtnih žrtev pa so številne prebivalce tudi ugrabili. Napad se vključuje v širši vzorec nasilja, ki pretresa to najštevilčnejšo afriško državo. Nigerija se že dalj časa spopada z varnostno krizo, ki vključuje tako delovanje džihadističnih skupin na severu kot dejavnosti oboroženih tolp v osrednjem in zahodnem delu države. Lokalni prebivalci so pogosto žrtve ugrabitev za odkupnino in roparskih pohodov, ki dodatno destabilizirajo regijo. Policija in vojska kljub poostrenim ukrepom težko obvladujeta razpršene skupine napadalcev, ki izkoriščajo slabše nadzorovana podeželska območja za svoje operacije. Tokratni incident v okrožju Kabe kaže na stopnjevanje agresije nad civilnim prebivalstvom in gospodarsko infrastrukturo v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradnem sporočilu na družbenem omrežju Telegram razkril, da je Ruska federacija v zadnjih sedmih dneh nad ukrajinsko ozemlje izstrelila več kot 2000 zračnih sredstev. Stopnjevanje agresije vključuje kombinacijo vodenih letalskih bomb, dronov in raket, ki so bile usmerjene proti civilni ter kritični infrastrukturi po vsej državi. Zelenski je ob tem poudaril nujnost krepitve ukrajinske zračne obrambe in zaveznike ponovno pozval k hitrejši dobavi potrebnih obrambnih sistemov. Ruski zračni pritisk se je v zadnjem obdobju močno povečal, kar potrjujejo tudi poročila s terena o nenehnem teroriziranju prebivalstva. Po navedbah uradnega Kijeva so napadi postali še bolj intenzivni kljub predhodnim diplomatskim pobudam za prekinitev ognja. Stopnjevanje sovražnosti kaže na to, da Moskva ne kaže namere po končanju spopadov, temveč s silo poskuša doseči svoje strateške cilje na bojišču in izven njega.

V ameriškem zračnem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v soboto, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Med smrtnimi žrtvami so tudi civilisti, vključno z 80-letno žensko, kar sproža številna vprašanja o naravi in ciljih operacije. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi potrdil izvedbo napada, vendar je ob tem poudaril, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev med vojaškim osebjem. Operacija, ki jo uradni Washington opisuje kot usmerjeno akcijo, je povzročila precejšnje razburjenje v mednarodni javnosti zaradi visokega števila civilnih žrtev. Venezuelske oblasti in lokalni viri poročajo o uničenju na območjih, kjer so se nahajali civilisti, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija za zdaj ni podala podrobnejših pojasnil o specifičnih vojaških ciljih, ki naj bi bili predmet napada.

Stranka Unije za solidarnost in razvoj (USDP), ki jo podpira vladajoča vojaška hunta, je po prvih podatkih osvojila večino sedežev v spodnjem domu parlamenta na mjanmarskih volitvah, ki jih mednarodna skupnost ne priznava. Volitve so potekale v senci kritik o nepravilnostih in izključevanju opozicijskih sil, vendar pa vojaške oblasti trdijo, da gre za pomemben korak k stabilizaciji države pod njihovo upravo. Ob objavi delnih izidov je hunta napovedala amnestijo za 6000 zapornikov, kar sovpada s praznovanjem dneva neodvisnosti države. Poteza se v mednarodnih krogih razume kot poskus ublažitve kritik zaradi zatiranja političnih nasprotnikov in razmer v državi od vojaškega udara dalje. Kljub izpustitvi zapornikov večina zahodnih držav in mednarodnih organizacij volilni proces še naprej označuje za nelegitimen in vnaprej določen v korist vojaškega režima.

V Iranu se nadaljujejo in stopnjujejo množični protesti, ki so se začeli pred tednom dni. V soboto zvečer so manjši shodi potekali v prestolnici Teheran, medtem ko so se na zahodnem delu države razmere močno zaostrile in prerasle v nasilje. Iranske varnostne sile so se na demonstracije odzvale s povečano prisotnostjo na ulicah, oblasti pa so v poskusu zamejitve organizacije protestov in pretoka informacij močno omejile dostop do spleta po vsej državi. Napetosti v islamski republiki se po poročanju tujih tiskovnih agencij krepijo, saj protestniki izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom. Kljub poskusom represije s strani varnostnih organov se ljudje še naprej zbirajo na ulicah večjih mest. Omejitev komunikacijskih kanalov v Iranu ni novost, saj država pogosto uporabi tovrstne ukrepe v času civilnih nemirov, da bi preprečila širjenje videoposnetkov policijskega nasilja v tujino.

Severna Koreja je v noči na nedeljo izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi letošnji preizkus orožja te države. Po navedbah južnokorejske vojske, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, so izstrelitve sovpadale z obiskom južnokorejskega predsednika na Kitajskem. Dejanje Pjongjanga se je zgodilo v času povečanih globalnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike z vojaško operacijo odstranile predsednika Venezuele. Izstrelitev raket se časovno umešča v obdobje po vrnitvi ameriških protiraketnih sistemov Patriot v Južno Korejo. Raketne baterije, ki so bile pred tem začasno nameščene na Bližnjem vzhodu, so znova zavzele položaje na polotoku konec lanskega leta. Ponovna krepitev obrambnih zmogljivosti zavezništva med Seulom in Washingtonom bi lahko vplivala na stopnjevanje provokacij s strani severnokorejskega režima, ki tovrstne premike pogosto interpretira kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Razkrito je bilo, da so ameriški vohuni mesece spremljali vsak Madurov korak pred aretacijo v Caracasu.

Slovenska vlada in zunanje ministrstvo sta izrazila globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v Venezueli. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da si Slovenija ne želi nove vojne, in vsakršen vojaški poseg proti suvereni državi, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava, označil za nedopustno dejanje. Vlada skupaj s partnerji v Evropski uniji pozorno spremlja razvoj dogodkov in poziva k mirni rešitvi krize. Odzvala se je tudi koalicijska stranka Levica, ki je morebitne grožnje z intervencijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v uradnem sporočilu ponovilo zavezanost Slovenije k deeskalaciji in spoštovanju suverenosti držav. Diplomatska prizadevanja ostajajo osredotočena na preprečevanje nasilja in zagotavljanje stabilnosti v regiji, pri čemer Slovenija usklajuje svoja stališča s skupno zunanjo politiko Evropske unije.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je ameriška vojska v Caracasu izvedla obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je akcijo označil za spektakularen napad, ki po svojem obsegu in izvedbi nima primerjave v obdobju po drugi svetovni vojni. Po njegovih besedah bodo Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo in upravljale z državo, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varen in premišljen prenos oblasti na nove civilne organe. Operacija je vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih operacij, ki jih je Washington stopnjeval proti Madurovemu režimu. Trump je razkril, da je zunanji minister Marco Rubio že v stiku s podpredsednico Venezuele Delcy Rodríguez, ki naj bi izrazila pripravljenost na sodelovanje. Hkrati je ameriški predsednik izključil možnost, da bi državo v prehodnem obdobju vodila opozicijska voditeljica María Corina Machado, saj meni, da v domovini ne uživa zadostnega ugleda za vodenje države. Napovedana ameriška uprava v Venezueli naj bi preprečila, da bi se na oblast zavihtel voditelj s podobnimi avtokratskimi nagnjenji, kot jih je kazal Maduro.

Vodja venezuelske opozicije in prejemnica Nobelove nagrade za mir Maria Corina Machado je v javnem pismu državljanom naznanila, da se je obdobje vladavine Nicolasa Madura končalo. Po njenih navedbah je bil Maduro odstranjen z oblasti po tem, ko je zavrnil pogajanja o mirnem odstopu. Machadova je Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki je po mnenju opozicije zmagal na volitvah leta 2024, pozvala, naj prevzame vodenje države kot legitimni predsednik. Opozicijska voditeljica je poudarila, da je napočil čas svobode in napovedala takojšnjo vzpostavitev reda ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Poziv k demokratični tranziciji prihaja v času, ko se Madurova administracija spopada z vse večjim pritiskom mednarodnega pravosodja zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti. Machadova je k aktivnemu sodelovanju pri uveljavljanju ljudske suverenosti pozvala tako državljane v domovini kot tiste v tujini.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil v tajni nočni operaciji, je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poudaril je, da gre za osupljivo vojaško akcijo, ki je neponovljiva od druge svetovne vojne. Trump je objavil fotografijo Madura na ameriški vojaški ladji. Venezuelci tako doma kot po svetu so začeli praznovati padec diktatorja in se zahvaljujejo ZDA. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da ZDA s tem želijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko hude posledice za Evropo.

V ruskem raketnem napadu na severovzhodno ukrajinsko mesto Harkov sta bila ubita ženska in triletni otrok. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih še približno 28 ljudi, med katerimi je tudi dojenček. Napad se je zgodil le dan pred načrtovanimi ključnimi diplomatskimi pogovori v Kijevu, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Ruska stran je poročila o napadu in civilnih žrtvah zanikala, kljub neposrednim dokazom s terena o poškodovanih civilnih objektih. Incident v Harkovu predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja zračnih napadov na ukrajinska urbana središča. Mesto, ki leži blizu ruske meje, je že dlje časa tarča intenzivnega obstreljevanja, ki močno obremenjuje tamkajšnjo infrastrukturo in civilno prebivalstvo. Zadnji dogodki potrjujejo trend naraščajočega števila žrtev med najranljivejšimi skupinami, kar ukrajinske oblasti izpostavljajo kot dokaz namernega ciljanja civilnih ciljev s strani ruskih sil.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je s partnerji v EU pozvalo k deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava v Venezueli. Premier Robert Golob je obsodil vsak vojaški poseg proti suvereni državi, ki ni v skladu z mednarodnim pravom. Stranka Levica pa je pozvala k obsodbi Združenih držav Amerike.

Dva dni po uničujočem požaru v baru v Crans Montani so identificirali prve štiri od 40 smrtnih žrtev. Skoraj polovico od 119 huje poškodovanih bodo zdravili v tujini. Slovenija je ponudila pomoč pri zdravljenju poškodovanih.

Poleg Irana in Kube je tudi Rusija ostro obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo. Evropske države so medtem pozvale k umiritvi razmer.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, med katerim so ugrabile in iz države odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je v uradni izjavi poudaril, da so ameriške enote po uspešno izvedeni operaciji prevzele nadzor nad Madurom, ki se trenutno nahaja v ameriškem priporu zunaj meja svoje domovine. Napad predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden vojaški poseg v suverenost južnoameriške države. Operacija se je zgodila po obdobju stopnjevanja napetosti, v katerem so ZDA venezuelski vrh obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in podpiranje narkokartelov. Predsednik Trump je za prihodnje ure že napovedal podrobnejšo novinarsko konferenco, na kateri bo pojasnil nadaljnje korake Washingtona in usodo venezuelskega političnega vodstva. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih, ki bo močno vplival na stabilnost trga z nafto, kjer Venezuela zaseda ključno mesto zaradi svojih obsežnih rezerv.

V venezuelski prestolnici Caracas je v zgodnjih jutranjih urah odjeknilo več eksplozij, ki so povzročile preplah med prebivalstvom in izpade električne energije v več delih mesta. Po poročanju lokalnih virov so prestolnico v nizkem letu preletavala neidentificirana letala, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem vojaškem posredovanju ali notranjem uporu. Vzrok za eksplozije in izvor letal uradno še nista potrjena, prav tako ni informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Združene države Amerike se na dogajanje v Venezueli še niso uradno odzvale, čeprav nekateri analitiki namigujejo na možnost zunanjega vmešavanja. Razmere v državi ostajajo napete, saj se Venezuela že dlje časa spopada s politično nestabilnostjo in gospodarsko krizo. Lokalni organi pregona in vojska so na območjih eksplozij poostrili varnostne ukrepe, prebivalce pa pozivajo k previdnosti, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzpostaviti oskrbo z elektriko v prizadetih četrtih.

Iz venezuelske prestolnice Caracas so danes poročali o več močnih eksplozijah in preletih letal, ki so vznemirili prebivalce okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Incident se je zgodil v času zaostrenih odnosov med državama, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal možnost vojaškega posredovanja v Venezueli. Napetosti so se stopnjevale po sprožitvi obsežne ameriške pomorske operacije v karibskem morju, ki je bila uradno usmerjena proti mednarodnim tihotapcem mamil. Ameriška administracija je pred dogodki jasno opozorila venezuelsko vodstvo, da ne izključuje kopenske invazije, če se dejavnosti, ki jih Washington označuje za kriminalne, ne bodo prenehale. Čeprav podrobnosti o naravi eksplozij in izvoru letal še niso uradno potrjene s strani neodvisnih opazovalcev, očividci poročajo o znatnem nemiru v prestolnici. Gre za neposredno stopnjevanje pritiska na režim v Caracasu, ki se že dalj časa spopada z mednarodno izolacijo in gospodarsko krizo.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil so Venezuelci tako doma kot po svetu začeli praznovati. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije in napovedal izkoriščanje nafte. Slovenska politika je izrazila zaskrbljenost, Venezuela pa je zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da želijo ZDA z operacijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko posledice za Evropo.

V silovitem ruskem raketnem napadu na Harkov na severovzhodu Ukrajine sta v petek izgubila življenje ženska in otrok, približno 28 ljudi pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v času, ko ruske sile stopnjujejo ofenzivo na več delih fronte, kar je po zadnjih analizah tiskovne agencije AFP privedlo do največjih ozemeljskih pridobitev ruske vojske od začetka invazije leta 2022. Zaradi hitrega napredovanja agresorskih sil so ukrajinske oblasti odredile nujno in množično evakuacijo civilistov. Evakuacija vključuje tisoče otrok in njihovih staršev iz ogroženih naselij v Zaporiški in Dnepropetrovski regiji. Odločitev odraža kritične razmere na bojišču, kjer se ukrajinske sile spopadajo z vse večjim pritiskom in grožnjo kolapsa obrambnih linij. Harkov ostaja ena izmed glavnih tarč ruskih zračnih napadov, ki sistematično uničujejo civilno infrastrukturo in povzročajo žrtve med lokalnim prebivalstvom, medtem ko se mednarodna skupnost trudi najti diplomatsko pot za ustavitev sovražnosti.

Iz venezuelske prestolnice Caracas so danes poročali o več močnih eksplozijah in preletih letal, ki so jih očividci zaznali okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času. Incident se je zgodil v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal možnost kopenskega vojaškega posredovanja v državi. ZDA so pred tem na morju že sprožile obsežno operacijo proti domnevnim tihotapcem mamil, kar v Caracasu razumejo kot neposredno grožnjo suverenosti. Eksplozije v prestolnici sledijo stopnjevanju ameriških vojaških aktivnosti v regiji, ki vključujejo tudi nedavne zračne napade na cilje znotraj venezuelskega ozemlja. Venezuelske oblasti so zaradi dogodkov že v preteklih tednih razglasile najvišjo stopnjo vojaške pripravljenosti in mobilizirale civilno prebivalstvo. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem izvoru eksplozij, vendar dogodek kaže na nevarno stopnjevanje konflikta med državama.

V ruskem raketnem napadu na stanovanjsko četrt v Harkovu na severovzhodu Ukrajine je bilo danes ranjenih najmanj 19 ljudi. Med poškodovanimi je po podatkih lokalnih oblasti tudi šestmesečni dojenček. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za gnusno dejanje, saj sta dve raketi zadeli gosto naseljeno območje v središču mesta, kjer ni vojaških objektov. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih zračnih operacij proti civilni infrastrukturi v regiji Harkov. Reševalne ekipe so na terenu preiskovale razbitine stanovanjskih stavb, medtem ko so tuje tiskovne agencije poročale o znatni gmotni škodi na civilnih objektih. Incident se je zgodil v času, ko Ukrajina krepi svoje obrambne zmogljivosti in uporablja zahodno orožje dolgega dosega za povračilne ukrepe na ruskem ozemlju.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je pridobilo navigacijske podatke z ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so dokaze o domnevnem poskusu napada že posredovali Združenim državam Amerike. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile načrtovale natančen udar na državno rezidenco, vendar so ruske obrambne sile grožnjo pravočasno nevtralizirale. Uradni Kijev je obtožbe o vpletenosti v domnevni napad na Putinovo rezidenco odločno zavrnil. Ukrajinski predstavniki poudarjajo, da gre za rusko propagando in poskus opravičevanja nadaljnje agresije. Ameriške obveščevalne službe so prav tako izrazile resne dvome o verodostojnosti ruskih navedb, nekateri analitiki pa opozarjajo, da bi lahko šlo za operacijo pod tujo zastavo, ki jo je uprizoril Kremelj sam, da bi okrepil domačo podporo vojni in upravičil stopnjevanje napadov na ukrajinsko infrastrukturo.

Sodišče v Seulu je v sredo izdalo nov nalog za prijetje nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk-yeola, s čimer so uradno podaljšali njegov pripor. Yoon se spopada s težko obtožnico zaradi decembrske razglasitve vojnega stanja, ki je v državi sprožilo politično krizo in množične proteste. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP nove pravne podlage omogočajo preiskovalcem nadaljevanje postopkov glede domnevnega poskusa upora in zlorabe oblasti. Odločitev sodišča pomeni, da bo Yoon ostal v priporu, medtem ko tožilci pripravljajo obtožnico v povezavi z dogodki decembra 2024, ko je neuspešno poskušal suspendirati parlamentarno demokracijo. Politična stabilnost v državi ostaja krhka, saj javnost in opozicija zahtevata polno kazensko odgovornost za vpletene v kratkotrajno, a nevarno uvedbo izrednih razmer. Sodišče je presodilo, da obstaja nevarnost uničenja dokazov, če bi se nekdanji predsednik branil s prostosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem vplivnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je bil prisiljen odstopiti konec novembra letos zaradi odmevnega korupcijskega škandala. Zelenski je odločitev o imenovanju potrdil po osebnem srečanju z Budanovom in novico objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil pomen stabilnosti v predsednikovem uradu v času trajajočega konflikta. Menjava na vrhu predsedniške administracije prihaja v kritičnem obdobju za Ukrajino, ko država potrebuje tesno usklajevanje med vojaškimi operacijami in civilno upravo. Budanov velja za enega najtesnejših zaveznikov Zelenskega in uživa velik ugled v varnostnih strukturah, njegovo imenovanje pa nakazuje na nadaljnjo konsolidacijo moči znotraj najožjega kroga predsednika. Jermakova odstranitev po korupcijskih obtožbah kaže na prizadevanja Kijeva, da bi naslovil vprašanja integritete, ki so ključna za ohranitev podpore zahodnih zaveznic.

Donald Trump je ponovil grožnjo Iranu zaradi nasilja nad protestniki, pri čemer je navedel, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran streljal na miroljubne protestnike. Iranski nacionalni varnostni svet pa je ZDA opozoril, da bi vmešavanje v proteste lahko povzročilo kaos v celotni regiji.

V švicarskem smučarskem središču Crans Montana je preteklo noč odjeknila silovita eksplozija v enem izmed lokalnih barov. Po najnovejših podatkih švicarske policije je tragedija zahtevala približno 40 smrtnih žrtev, medtem ko je 115 oseb poškodovanih. Med poškodovanimi jih je precejšnje število v kritičnem stanju, žrtve pa so po večini mladi ljudje, stari med 16 in 26 let. Švicarski predsednik Guy Parmelin je na izredni novinarski konferenci dogodek označil za eno najhujših tragedij v zgodovini države. Oblasti trenutno še preiskujejo vzroke za eksplozijo, medtem ko reševalne ekipe in preiskovalci ostajajo na terenu. Identifikacija žrtev še poteka, vendar prvi podatki kažejo na izjemno visok krvni davek med mladimi obiskovalci letovišča. Švicarska javnost in vlada sta pretreseni nad razsežnostjo nesreče v priljubljenem turističnem kraju.

Izraelske oblasti so potrdile, da bodo uveljavile napovedano prepoved delovanja za 37 nevladnih organizacij, ki do določenega roka niso izpolnile novih pogojev za registracijo. Organizacijam bodo začasno odvzeli licence za izvajanje dejavnosti, kar bo močno oviralo humanitarno delo na terenu. Ta poteza je nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med izraelsko vlado in mednarodno humanitarno skupnostjo, ki so se stopnjevale že od avgusta 2025. Izrael vztraja, da so novi registracijski postopki in strožji nadzor osebja nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani Hamasa in za zagotavljanje nacionalne varnosti. Na drugi strani humanitarne organizacije trdijo, da gre za načrtno spodkopavanje njihove avtonomije in neodvisnosti. Izvršitev prepovedi prihaja v času, ko se Izrael spopada z mednarodnimi kritikami zaradi širjenja naselbin na Zahodnem bregu in nenehnih vojaških operacij v Gazi. Odvzem licenc bo po ocenah analitikov še dodatno otežil dostavo nujne pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so te organizacije ključne pri logistiki in razdeljevanju hrane ter zdravil. Kljub mednarodnim pozivom k popustljivosti izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja ne kaže namere po spremembi politike do nevladnega sektorja, ki ga pogosto obtožuje politične pristranskosti.

V švicarskem smučarskem središču Crans Montana je na silvestrsko noč v baru Le Constellation odjeknila silovita eksplozija, ki je po zadnjih podatkih zahtevala okoli 40 smrtnih žrtev, medtem ko je 115 oseb poškodovanih. Številni poškodovanci so utrpeli hude opekline, zaradi česar so enote za intenzivno nego v kantonu Valais polne, nekatere žrtve pa so morali prepeljati v bolnišnice v drugih delih države. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najhujših tragedij v zgodovini države. Preiskava o vzrokih eksplozije še poteka, vendar je generalna tožilka kantona Valais Beatrice Pilloud sporočila, da trenutno domnevajo, da je šlo za požar, in izključila možnost terorističnega napada. Žrtve so državljani več držav, med pogrešanimi pa so po podatkih italijanskega zunanjega ministrstva tudi italijanski državljani. Oblasti se trenutno osredotočajo na identifikacijo žrtev in nudenje pomoči številnim mladim, ki so se v lokalu udeležili novoletnega praznovanja.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju ameriških medijev podala oceno, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni namerno ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do te ugotovitve so prišli po analizi incidenta, v katerem je Rusija obtožila Kijev poskusa napada na državno rezidenco v regiji Novgorod. Ameriški uradniki za nacionalno varnost so s tem podprli uradna stališča Ukrajine in Evropske unije, ki sta moskovske obtožbe že pred tem odločno zavrnili. Ruska stran pod vodstvom zunanjega ministra Sergeja Lavrova je vztrajala pri trditvah o obsežnem napadu z 91 droni, kar pa so neodvisni strokovnjaki označili za neprepričljivo. Kljub ruskim navedbam o uničenju vseh letalnikov, Kremelj ni predložil verodostojnih dokazov, ki bi potrjevali, da je bil cilj napada osebno ruski predsednik. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države pozvale k dialogu, druge pa incident označile za provokacijo.

Silvestrovanje na Nizozemskem je minilo v znamenju kaosa, saj so tuji mediji poročali o številnih primerih nasilja, nesrečah in namernih požarih. Med najhujšimi incidenti je bil požar v cerkvi iz 19. stoletja, ki je bila v ognju popolnoma uničena. Intervencijske ekipe so bile tarča načrtnih napadov, kar je dodatno otežilo delo policije in gasilcev na terenu po vsej državi. To novoletno praznovanje je bilo zadnje, na katerem so posamezniki še smeli uporabljati pirotehniko v lastni režiji. Zaradi ponavljajočih se težav z varnostjo in javnim redom je nizozemska vlada že aprila lani sprejela strožjo zakonodajo, ki prepoveduje prodajo in uporabo pirotehničnih sredstev za splošno javnost. Ukrep bo v celoti stopil v veljavo pred naslednjim prazničnim obdobjem, s čimer želijo oblasti preprečiti podobne izgrede v prihodnje.

Na silvestrovo sta v dveh ločenih nesrečah v Bielefeldu in okolici umrla dva 18-letnika zaradi uporabe doma izdelane pirotehnike. Policija je opozorila na nevarnost uporabe takšnih sredstev.

Medtem ko je večina sveta že proslavila vstop v leto 2026, so kot zadnji v novo leto vstopili Havaji, Ameriška Samoa, Niue ter nenaseljena Bakerjev in Howlandov otok v Tihem oceanu. Velika večina sveta se je od leta 2025 poslovila s tradicionalnimi praznovanji in ognjemeti.

V eksploziji v baru v švicarskem smučarskem središču Crans Montana je po prvih podatkih umrlo več deset ljudi, več kot sto pa je poškodovanih. Po eksploziji je izbruhnil požar.

Slovenija danes uradno zaključuje svoje dvoletno nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN), ki se je začelo januarja lani. Ob tej priložnosti je premier Robert Golob izrazil visok hvaležnost slovenski diplomaciji in vsem vpletenim v projekt, pri čemer je poudaril, da je ponosen na dosežke države na mednarodnem prizorišču. Po njegovih besedah je Slovenija v tem obdobju utrdila svoj ugled kot verodostojna in načelna članica mednarodne skupnosti. Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob zaključku mandata izpostavili, da je Slovenija v preteklih dveh letih aktivno sodelovala pri obravnavi najzahtevnejših globalnih izzivov, vključno s konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Uspešno delovanje v najpomembnejšem organu svetovne organizacije je po mnenju vlade dokaz, da lahko tudi manjše države pomembno prispevajo k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. Mandat je zaznamovalo predvsem septembrsko predsedovanje, ki je bilo deležno številnih pohval s strani tujih partnerjev.

Kitajske vojaške ladje in plovila kitajske obalne straže so se danes začeli umikati iz voda, ki obkrožajo Tajvan, potem ko so od ponedeljka tam izvajali obsežne vojaške manevre. Kljub delnemu umiku plovil tajvanske oblasti opozarjajo, da vojaške vaje kitajske vojske uradno še niso končane. Dogajanje sledi večdnevnim povečanim napetostim v regiji, kjer je Peking z uporabo mornarice in letalstva simuliral blokado otoka. Operacija je vključevala več deset lovskih letal in mornariških plovil, ki so vdrla v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe. Tajvanske oborožene sile so v tem času ohranjale visoko stopnjo pripravljenosti in spremljale premike kitajskih sil. Peking te vaje označuje kot odgovor na po njihovem mnenju provokativna dejanja tajvanskih voditeljev, medtem ko Taipei poudarja, da gre za neupravičen pritisk na suverenost otoka. Situacija v Tajvanski ožini ostaja negotova, saj Kitajska redno izvaja tovrstne dejavnosti kot sredstvo političnega in vojaškega pritiska.

V bližini Machu Picchuja, najbolj priljubljene turistične točke v Peruju, sta v torek čelno trčila potniška vlaka družb PeruRail in Inca Rail. V trčenju je umrl strojevodja enega izmed vlakov, najmanj 40 potnikov pa je bilo poškodovanih. Poškodovance so reševalne službe prepeljale v bolnišnico v mestu Cusco, kjer jim nudijo medicinsko pomoč. Lokalne oblasti in preiskovalci vzroka nesreče še niso določili, preiskava okoliščin trčenja pa je že v teku. Nesreča se je zgodila na progi, ki vodi do znamenitega inkovskega mesta, in je povzročila začasno prekinitev železniškega prometa na tem območju. Obe podjetju sta potrdili udeležbo svojih vlakov v incidentu in izrazili obžalovanje zaradi žrtve.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru izrazil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini. Evropska unija je ponovila obtožbe, da Rusija širi lažne trditve o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco z namenom oviranja prizadevanj za mir.

Tatiana Schlossberg, vnukinja nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let po enoletnem boju z levkemijo. Bila je novinarka in mati dveh otrok. Pred smrtjo je bila večkrat kritična do svojega bratranca, sedanjega ameriškega ministra za zdravje.

Severovzhod Združenih držav Amerike in območje Velikih jezer je zajel val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilne snežne padavine. V nekaterih predelih so izmerili temperature do minus 34 stopinj Celzija, medtem ko v zvezni državi New York napovedujejo do enega metra snega. Arktično neurje sledi ponedeljkovemu pojavu t. i. bombnega ciklona, ki je na srednjem zahodu povzročil obsežne izpade električne energije, zaradi česar je brez oskrbe ostalo več tisoč odjemalcev. Zaradi nevarnih vremenskih razmer so lokalne oblasti izdale opozorila pred mrazom in poledico, ki močno ovirata cestni promet. Razmere so se zaostrile le nekaj dni po tem, ko so regijo že prizadele prve zimske nevihte, kar povzroča dodatne težave pri zagotavljanju osnovnih storitev in varnosti prebivalstva. Meteorologi opozarjajo, da se bodo nizke temperature in sneženje nadaljevali tudi v prihodnjih dneh, kar povečuje tveganje za nove motnje v oskrbi z energijo in prometu.

Združene države Amerike so Združenim narodom v ponedeljek obljubile prvi dve milijardi ameriških dolarjev za humanitarno pomoč v okviru novega finančnega modela za leto 2026. Ta znesek predstavlja znatno znižanje sredstev v primerjavi s preteklimi leti, kar nakazuje na spremembo ameriške zunanjepolitične strategije glede financiranja mednarodnih organizacij. Ob napovedi finančne pomoči je ameriška administracija od svetovne organizacije odločno zahtevala korenite reforme. Agencijam Združenih narodov so poslali opozorilo, naj se prilagodijo novim razmeram, se prestrukturirajo ali pa prenehajo z delovanjem. Washington s tem povečuje pritisk na učinkovitost delovanja agencij, ki so ključne za reševanje globalnih humanitarnih kriz.

V smučarskem središču Macugnaga v severni italijanski deželi Piemont se je v petek pripetila nesreča na kabinski žičnici, ki jo je povzročila tehnična okvara. Po podatkih lokalnih reševalnih služb so bili v incidentu lažje poškodovani trije ljudje. Do okvare je prišlo na višini približno 2800 metrov nad morjem, zaradi česar je v kabinah na gori obtičalo okoli sto obiskovalcev, ki so ostali ujeti na varni, a težko dostopni lokaciji. Italijanske reševalne ekipe so nemudoma sprožile obsežno evakuacijsko operacijo, pri kateri so zaradi neprehodnega terena in višine uporabili več helikopterjev. Reševalci so ujetnike postopoma prevažali na varno, medtem ko so poškodovancem nudili prvo pomoč na kraju dogodka. Pristojne oblasti so že sprožile preiskavo, ki bo ugotovila natančen vzrok tehnične odpovedi sistema v tem priljubljenem gorskem letovišču pod goro Monte Rosa.

Številna svetovna mesta so v okviru priprav na vstop v leto 2026 sprejela odločitev o omejitvi tradicionalnih silvestrskih praznovanj na prostem. Glavni razlogi za te preventivne ukrepe so povečane varnostne grožnje, nevarnost prevelike gneče na javnih prostorih ter izkazovanje spoštovanja do žrtev nedavnih tragičnih dogodkov. Med mesti, ki so se odločila za strožje pogoje praznovanja, je tudi avstralski Sydney, kjer so oblasti pod močnim vplivom nedavnega smrtonosnega napada, ki je pretresel lokalno skupnost. Lokalni mediji poročajo, da so organizatorji v večjih metropolah zmanjšali obseg načrtovanih ognjemetov in omejili dostop do osrednjih mestnih trgov, da bi zagotovili boljšo nadzorovanost množic. Čeprav so nekatere prireditve odpovedane, mesta še vedno načrtujejo simbolične obeležitve novega leta, vendar ob močno okrepljeni prisotnosti varnostnih sil in poostrenem nadzoru nad udeleženci. Ukrepi odražajo trenutno globalno stanje negotovosti in prizadevanja za preprečevanje morebitnih novih incidentov ob množičnih zbiranjih.

Avstralska policija je sporočila rezultate preiskave o množičnem strelskem napadu na sydneyjski plaži Bondi, v katerem je sredi meseca življenje izgubilo 15 ljudi. Po ugotovitvah preiskovalcev sta osumljenca za napad delovala sama in nista bila del širše teroristične mreže ali organizirane celice. Organi pregona so s tem zavrnili namigovanja o morebitni vpletenosti tujih ekstremističnih skupin. Preiskava se je osredotočila tudi na njuno potovanje na Filipine neposredno pred izvedbo napada. Policija je zagotovila, da osumljenca v tej državi nista prejela nobenega vojaškega usposabljanja ali specifičnih navodil za izvedbo napada. Ugotovitve kažejo na to, da sta se radikalizirala neodvisno, kar ponovno sproža vprašanja o spopadanju z napadi osamljenih napadalcev, ki jih je težje vnaprej zaznati.

Ukrajina je ponovila, da Rusija ni predložila verodostojnih dokazov za trditev, da je napadla Putinovo rezidenco z droni. Politični in vojaški strokovnjaki so ruske informacije o 91 izstreljenih dronih označili za neutemeljene in neprepričljive. Napadi se nadaljujejo, prav tako tudi diplomatske dileme in nove obtožbe.

Mehiške oblasti so v nedavni operaciji zasegle obsežno zbirko motornih koles, katerih vrednost ocenjujejo na približno 34 milijonov evrov. Lastništvo vozil pripisujejo Ryanu Jamesu Weddingu, nekdanjemu kanadskemu olimpijcu, ki je trenutno na seznamu najbolj iskanih oseb ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Wedding je obtožen vodenja mednarodne kriminalne združbe, ki se ukvarja s tihotapljenjem velikih količin kokaina in večkratnimi umori. Ameriško pravosodje in organi pregona še naprej aktivno iščejo ubežnika, za katerim se je izgubila vsaka sled. Za informacije, ki bi neposredno vodile do njegovega prijetja in obsodbe, so razpisali visoko denarno nagrado v višini skoraj 13 milijonov evrov (15 milijonov ameriških dolarjev). Zaseg premoženja v Mehiki predstavlja pomemben udarec za finančno strukturo njegove domnevne kriminalne mreže, medtem ko preiskovalci upajo, da bodo sledi, pridobljene ob zasegu, pomagale pri lociranju ubežnika.

Vodja jemenskega predsedniškega sveta Rašad al-Alimi je v državi razglasil 90-dnevne izredne razmere, s čimer se jemenske oblasti odzivajo na stopnjevanje konflikta s separatističnimi gibanji. Poleg razglasitve izrednih razmer je predsedniški svet uradno preklical varnostni pakt z Združenimi arabskimi emirati, kar predstavlja pomemben zasuk v regionalni diplomaciji in vojaških zavezništvih. Ta poteza kaže na poglobitev razkola med osrednjo jemensko vlado in nekdanjimi regionalnimi zavezniki v dolgotrajni državljanski vojni. Razmere v državi ostajajo napete, saj uvedba izrednih razmer podeljuje razširjena pooblastila varnostnim silam za zagotavljanje stabilnosti in zatiranje separatističnih dejavnosti na strateško pomembnih območjih države. Odločitev odraža kritično fazo prizadevanj za ohranitev ozemeljske celovitosti Jemna v luči notranjih trenj.

Kitajska vojska je v okolici Tajvana nadaljevala obsežne vojaške vaje, v okviru katerih je izstrelila več raket ter v neposredno bližino otoka napotila več deset lovskih letal in mornariških plovil. Po navedbah tajvanskih oblasti so v zadnjih 24 urah v svojem zračnem in pomorskem prostoru zaznali 130 kitajskih vojaških letal, več kot 20 plovil in en balon. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti v regiji, saj Peking s temi manevri stopnjuje pritisk na samoupravni otok. Kitajske sile so v sklopu operacije simulirale blokado otoka, kar predstavlja neposredno nadaljevanje aktivnosti, ki so se začele pred nekaj dnevi. Tajvanske obrambne sile so zaradi povečane prisotnosti kitajske vojaške tehnike v stanju visoke pripravljenosti in pozorno spremljajo gibanje vseh enot. Dogajanje v Tajvanski ožini ostaja ena najbolj kritičnih točk v sodobnih mednarodnih odnosih, saj vključuje interese svetovnih velesil in vpliva na stabilnost pomorskih trgovskih poti.

Ameriška vojska je v ponedeljek v vzhodnem Pacifiku izvedla nov smrtonosen napad na plovilo, za katero so obveščevalni podatki kazali, da prevaža prepovedane droge. V operaciji sta bili ubite dve osebi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev ameriške vojaške kampanje proti drogam od lanskega septembra povzpelo na najmanj 107. Napad se je zgodil v okviru okrepljenih operacij, ki jih Združene države Amerike izvajajo v Karibih in vzhodnem Pacifiku. Vojaška kampanja, ki jo je sprožila administracija predsednika Donalda Trumpa, je usmerjena proti tako imenovanim "narkoteroristom" in vključuje uničevanje plovil v mednarodnih vodah. Kritiki opozarjajo na eskalacijo nasilja in morebitne posege v suverenost držav v regiji, medtem ko ameriški uradniki poudarjajo nujnost ostrega ukrepanja za preprečevanje dotoka mamil v državo. Napadi se vrstijo na strateških pomorskih poteh, kjer vojska redno prestreza sumljiva plovila, pri čemer se število smrtnih žrtev v zadnjih mesecih strmo povečuje.

Varnostni svet Združenih narodov je pod predsedstvom Slovenije sprejel predsedniško izjavo, s katero je obeležil 30. obletnico sklenitve Daytonskega mirovnega sporazuma. V dokumentu so države članice ponovno poudarile svojo neomajno podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in stabilnosti Bosne in Hercegovine kot večetnične države. Pobuda Slovenije, ki trenutno predseduje temu najpomembnejšemu organu svetovne organizacije, je bila usmerjena v utrditev miru v regiji Zahodnega Balkana. Sprejetje izjave predstavlja diplomatski uspeh za slovensko zunanjo politiko, saj je uspela poenotiti članice Varnostnega sveta glede vprašanja, ki pogosto povzroča delitve. V besedilu so izpostavili pomen spoštovanja mirovnega sporazuma in nadaljnjega izvajanja reform, ki so ključne za prihodnost države. Slovenija je s tem dejanjem potrdila svojo aktivno vlogo in interes za stabilizacijo neposredne soseščine v okviru svojega mandata v Varnostnem svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, kjer sta voditelja potrdila tesno zavezništvo in usklajenost glede bližnjevzhodne politike. Trump je med srečanjem ostro zagrozil Iranu z novimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj program balističnih raket. Ameriški predsednik je poudaril, da ZDA ne bodo dopustile groženj izraelski varnosti s strani iranskega režima. Obenem je Trump ponovil svojo neomajno zahtevo po popolni razorožitvi palestinskega gibanja Hamas, kar ostaja ključni pogoj za dolgoročno stabilizacijo območja Gaze. Srečanje se je odvilo v luči predhodnih prizadevanj za uveljavitev Trumpovega mirovnega načrta, ki vključuje amnestijo v zameno za izpustitev vseh talcev. Netanjahu, ki se doma sooča s sodnimi postopki, je v Trumpu znova našel močnega zaveznika, saj je ameriški predsednik že v preteklosti javno podprl njegovo politiko in ga označil za vojnega heroja.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo, v kateri so napadle in uničile pristanišče v Venezueli, namenjeno natovarjanju prepovedanih drog. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, je bil cilj napada uničenje infrastrukture in plovil, ki naj bi jih venezuelski karteli uporabljali za prevoz mamil v Latinski Ameriki. Gre za pomembno zaostritev ameriške kampanje proti trgovini z drogami, saj gre po razpoložljivih informacijah za prvo kopensko operacijo ameriških sil na venezuelskem ozemlju v okviru te kampanje. Operacija sledi daljšemu obdobju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA stopnjevale pritisk na režim Nicolása Madura. Čeprav so ameriški uradniki v preteklosti zanikali neposredne načrte za kopenske posege, uničenje pristanišča potrjuje premik h konkretnim vojaškim akcijam na tleh. Trumpova administracija napad opravičuje kot nujen ukrep za zajezitev delovanja narkomrežij, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je uradno potrdilo smrt petih visokih članov skupine, ki so bili ubiti v nedavnih izraelskih vojaških napadih na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami je tudi Mohamed Sinvar, brat pokojnega vodje Hamasa Jahje Sinvarja, ki je veljal za enega ključnih vojaških poveljnikov in načrtovalcev operacij gibanja. Mohamed Sinvar je bil v oboroženem krilu skupine zadolžen za logistiko in strateško načrtovanje. Ob potrditvi izgub je oboroženo krilo Hamasa, brigade Al Kasam, objavilo izjavo, v kateri so poudarili, da se gibanje kljub ubojem vodilnih kadrov ne namerava odpovedati orožju ali prenehati z odporom. Izraelska vojska je operacije usmerila v vrhovno strukturo Hamasa z namenom popolne oslabitve operativnih sposobnosti skupine. Izguba Mohameda Sinvarja predstavlja pomemben simbolni in strateški udarec za organizacijo, saj je veljal za neposrednega naslednika ideologije svojega brata, ki je bil ubit v oktobru.

V ameriški zvezni državi New Jersey sta v nedeljo v zraku trčila dva helikopterja, pri čemer sta oba pilota izgubila življenje. Po poročanju lokalnih oblasti sta letali po trčenju strmoglavili na tla, vzrok nesreče pa za zdaj še ni znan. Čeprav so se sprva pojavile nasprotujoče si informacije o stanju udeleženih, so kasnejša poročila potrdila, da sta bila v plovilih le pilota, ki sta bila sicer izkušena letalca in osebna prijatelja. Preiskava dogodka že poteka, vodi pa jo zvezna uprava za letalstvo. Očividci so opisali, da je eno od plovil po trku v spirali padalo proti tlom, reševalne ekipe pa na kraju nesreče niso mogle več pomagati ponesrečenima. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, saj sta bila oba pokojnika prepoznavna člana letalske družbe.

Donald Trump in Vladimir Putin sta se pogovarjala o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Putin naj bi Trumpa obvestil o napadu, Trump pa naj bi bil ogorčen. Ukrajinski veleposlanik Petro Bešta je izjavil, da bosta naslednji korak naredila Trump in Putin. Rusija je sprejela zakonodajo, ki ji omogoča, da ne upošteva sodb v kazenskih postopkih, ki jih proti njej vodijo tuje institucije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil željo po daljših varnostnih jamstvih, kot jih ponujajo ZDA, ki so Ukrajini obljubile 15-letno podporo. Kremelj se strinja s Trumpovo oceno, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v zaključni fazi, in napovedujejo nov telefonski pogovor.

ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, a ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si želi daljšega obdobja. Zelenski meni, da bi morali Ukrajinci o končni različici mirovnega načrta odločati na referendumu.

Po sklenitvi premirja med Tajsko in Kambodžo, ki je končalo smrtonosne spopade na obmejnem območju, sta zunanja ministra obeh držav prispela na Kitajsko. Tam potekajo mirovni pogovori. Predsednik ZDA Donald Trump je državama čestital za prekinitev ognja.

Evropska unija in številne druge države so kritizirale Izrael zaradi priznanja Somalilanda, pokrajine, ki je pred več kot 30 leti razglasila neodvisnost od Somalije. EU je pozvala k spoštovanju suverenosti Somalije znotraj njenih mednarodno priznanih meja. O potezi Izraela bo v ponedeljek razpravljal tudi Varnostni svet ZN.

V Mjanmaru so se začele splošne volitve, ki naj bi po pričakovanjih utrdile absolutno oblast vladajoče hunte pod vodstvom generala Min Aung Hlainga. Volitve potekajo le na območjih pod nadzorom vojske, brez sodelovanja opozicije, v času državljanske vojne, ki je izbruhnila po državnem udaru leta 2021.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi zatrdila, da je bil dosežen velik napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar nista razkrila podrobnosti. Trump naj bi po pogovoru poklical Putina. Ursula von der Leyen je pozdravila znaten napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v intervjuju izjavil, da ZDA, Izrael in Evropa vodijo totalno vojno proti Iranu. Prepričan je, da tuje sile želijo Iran spraviti na kolena.

Rusija je izvedla obsežne napade z droni in raketami na Kijev in druge ukrajinske regije, ravno ko se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Pred srečanjem s Trumpom bo Zelenski opravil telefonski pogovor z njim in evropskimi voditelji.

Tajska in Kambodža sta podpisali sporazum o takojšnji prekinitvi ognja na obmejnem območju. Državi sta se zavezali, da bosta končali smrtonosne spopade, ki so v zadnjih tednih terjali več kot 40 smrtnih žrtev.

Izrael je kot prva država na svetu priznal Somaliland kot neodvisno državo. Premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da Izrael priznava suverenost te somalijske pokrajine, ki je neodvisnost razglasila leta 1991, a doslej ni prejela mednarodnega priznanja.

V Kremlju so potrdili, da so se ameriški in ruski predstavniki znova pogovarjali po telefonu o mirovnem načrtu za Ukrajino. Rusko stran je zastopal svetovalec predsednika Vladimirja Putina, Jurij Ušakov. Datum pogovora ni znan.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Napovedal je, da bi lahko do konca leta sprejeli pomembne odločitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s predstavniki Kijeva, ki sodelujejo v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, opravil nov pogovor s Stevom Witkoffom, posebnim odposlancem nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Zelenski je pogovor označil za »zelo dobrega« in dejal, da obstajajo »dobre ideje« za mir.

Rusija je Franciji predložila predlog glede izpustitve francoskega raziskovalca Laurenta Vinatierja, ki je v Rusiji zaprt zaradi kršitve zakona o tujih agentih in obtožb vohunjenja. Kremelj je sporočil, da je zdaj na potezi Francija.

Skupina štirinajstih držav, med njimi Francija in Velika Britanija, je obsodila odločitev Izraela o vzpostavitvi 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelski varnostni kabinet je konec tedna odobril to potezo.

V Turčiji so našli črno skrinjico zasebnega letala, ki je strmoglavilo blizu Ankare. V nesreči je umrlo vseh pet potnikov, med njimi tudi načelnik generalštaba libijskih oboroženih sil, general Mohamed Ali Ahmed al Hadad.

Belgija se je pridružila tožbi, ki jo je Južna Afrika decembra 2023 vložila proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ). Tožba Izrael obtožuje genocida na območju Gaze.

Kambodža in Tajska sta začeli štiridnevna pogajanja, namenjena končanju obmejnih spopadov, ki so v zadnjih dveh tednih povzročili žrtve.

Združene države Amerike so prepovedale vstop nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in še štirim osebam, ker naj bi pritiskali na ameriška tehnološka podjetja in jih silili v cenzuro na družbenih omrežjih. State Department je sporočil, da gre za ukrep proti poskusom prisiljevanja ameriških platform v cenzuro.

Papež Leon XIV. je pozval k enodnevnemu božičnemu premirju v Ukrajini in po svetu. Izrazil je obžalovanje, ker je Rusija že zavrnila to možnost. Papež bo daroval polnočnico v baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN Združene države Amerike obtožil "kavbojskega" pristopa do Venezuele. Nebenzja je blokado venezuelske obale označil za dejanje agresije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je izrazil zaskrbljenost glede dogajanja v Venezueli.

Libijski premier Abdul Hamid Dbeibeh je potrdil, da je načelnik generalštaba libijske vojske, general Mohammed Ali Ahmed al-Haddad, umrl v strmoglavljenju letala v Turčiji.

Jemenska vlada in hutijevski uporniki so po večdnevnih pogovorih v Omanu dosegli dogovor o izmenjavi 2900 ujetnikov. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je pozval hutijevce k izpustitvi osebja Združenih narodov, ki ga zadržujejo.

Nemčija je prvič po letu 2011, ko je v Siriji izbruhnila državljanska vojna, deportirala obsojenega Sirca v Damask. Moški je bil obsojen zaradi ropa, napada in izsiljevanja, nemško ministrstvo za notranje zadeve pa je potrdilo predajo sirskim oblastem.

Slovenija je izrazila solidarnost z Dansko in Grenlandijo ter poudarila pomen suverenosti in ozemeljske celovitosti kot temeljnih načel mednarodnega prava, v odziv na izjave ameriškega predsednika Trumpa o morebitnem nakupu Grenlandije.

Ameriški predsednik Donald Trump je venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru svetoval, naj odstopi, in mu zagrozil s posledicami, če bo "delal pogumnega". Trump je dejal, da bo ravnanje ZDA odvisno od Madura samega, in dodal, da bodo ZDA zadržale tankerje, zasežene ob venezuelski obali. Maduro je Trumpu odgovoril, naj se osredotoči na reševanje problemov v ZDA, namesto da grozi Venezueli.

Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodil napade na civiliste, humanitarne delavce in mirovne sile v Sudanu in Južnem Sudanu. Zahteval je kaznovanje odgovornih za nasilje in prekinitev podpore sprtima stranema iz tujine, poudaril pa je tudi, da nasilje nad otroki nima opravičila.

Izraelska vojska je kljub dogovoru o prekinitvi ognja izvedla nove napade na Libanon, pri čemer so umrle tri osebe. Izrael je pojasnil, da je ciljal pripadnike šiitskega gibanja Hezbolah blizu Sidona.

Leto po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji so oblasti uspešno zaustavile obsežno proizvodnjo sintetične droge kaptagon. Po podatkih Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) so od decembra zaprli 15 industrijskih laboratorijev in 13 manjših skladišč, namenjenih proizvodnji te droge.

Tajska in Kambodža bosta v sredo začeli pogovore o končanju konflikta, ki je v začetku meseca zahteval več kot 40 življenj. Tajski zunanji minister Sihasak Phuangketkeow je priznal, da je bil prejšnji dogovor o prekinitvi ognja, pri katerem so posredovale ZDA, prehitro sklenjen.

Svet Evropske unije je podaljšal sankcije proti Rusiji za nadaljnjih šest mesecev, do konca julija 2026, zaradi njene agresije na Ukrajino in destabilizacije razmer v državi. Sankcije so bile prvotno uvedene leta 2014, a so bile po februarju 2022 znatno razširjene.

Amnesty International Slovenije opozarja, da vlada Roberta Goloba ni uresničila prepovedi uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselij na Zahodnem bregu, kar je sprožilo kritike Palestincev in mednarodne skupnosti.

Seja komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri bi morali obravnavati sume korupcije v Mestni občini Ljubljana, ni bila sklepčna. Po besedah Vrtovca so poslanske skupine koalicije bojkotirale sejo o boju proti korupciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je imenoval guvernerja zvezne države Louisiana, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki je dansko avtonomno ozemlje.

Po pogovorih na Floridi med odposlancem ameriškega predsednika Trumpa, Stevom Witkoffom, in odposlancem ruskega predsednika Putina, Kirilom Dmitrijevim, je Witkoff izjavil, da Rusija ostaja zavezana doseganju miru v Ukrajini. Kljub temu pa Rusija meni, da so evropske in ukrajinske spremembe ameriškega predloga načrta nekonstruktivne.

Izraelski varnostni kabinet je odobril vzpostavitev 19 novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Skrajno desni minister za finance, Bezalel Smotrič, je dejal, da je to ukrep za preprečitev ustanovitve palestinske države. V zadnjih treh letih je Izrael odobril že 69 judovskih naselij na Zahodnem bregu.

Kremelj je zanikal, da bi potekale priprave na tristranske mirovne pogovore med Rusijo, Ukrajino in ZDA, ki jih je omenjal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kljub temu je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogovor s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom, kar je Pariz pozdravil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da o organizaciji volitev v Ukrajini ne bo odločal ruski predsednik Vladimir Putin. Zelenski je s tem odgovoril na Putinov poziv Kijevu k izvedbi volitev, pri čemer je izključil možnost glasovanja na ozemljih, ki jih zaseda Rusija.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je ob otvoritvi vrha Mercosur opozoril, da bi morebitno vojaško posredovanje ZDA v Venezueli povzročilo humanitarno katastrofo. Izrazil je zaskrbljenost, ker južnoameriško celino ponovno preganja vojaška prisotnost tuje sile.

Papež Leon XIV. se v nočnih urah uči nemščino s pomočjo priljubljene aplikacije Duolingo, poroča italijanski časnik La Repubblica.

Iranske oblasti so usmrtile moškega, ki je bil obtožen vohunjenja za Izrael, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Ukrajino, naj hitro doseže dogovor za končanje vojne. Njegov poziv prihaja pred novimi pogovori, ki bodo potekali v Miamiju na Floridi, kjer se bodo ameriški predstavniki ločeno sestali z ukrajinskimi in ruskimi pogajalci.

Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je s predstavniki Egipta, Turčije in Katarja na Floridi pogovarjal o naslednji fazi mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo.

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti dvema sodnikoma Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki sta zavrnila pritožbo. Sankcije predstavljajo nadaljevanje pritiska ZDA na ICC.

Rusija je Združene države pozvala, naj se v zaostrenih odnosih z Venezuelo izognejo »usodni napaki«. Moskva je pozvala k zadržanosti in izrazila podporo oblasti v Caracasu, s katerimi je v stalnem stiku.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je po vrhu EU-Zahodni Balkan izjavil, da širitev Evropske unije ni dirka med državami kandidatkami, temveč proces, ki temelji na dosežkih.

Venezuela je preko svojega zunanjega ministra Yvana Gila pozvala Varnostni svet ZN, naj obsodi ZDA zaradi zaplembe venezuelskega naftnega tankerja. V pismu predsedniku Varnostnega sveta ZN je Gil zahteval, da ZN javno obsodi piratstvo ZDA in zahteva od Washingtona, da nemudoma izpusti posadko in vrne ukradeno nafto.

Britanski premier Keir Starmer je ruskemu oligarhu Romanu Abramoviču zagrozil s pravnimi posledicami, če 2,8 milijarde evrov od prodaje nogometnega kluba Chelsea ne bo namenil žrtvam ruske invazije v Ukrajini. Starmer je Abramoviču sporočil, da se mu je iztekel čas.

Evropski in južnoameriški organi pregona so v usklajenih akcijah razbili več kriminalnih združb, ki so se ukvarjale s tihotapljenjem kokaina iz Južne Amerike v Evropo. Francoska mornarica je prestregla ladjo brez transponderja, na kateri so odkrili kokain. Europol je v treh ločenih akcijah uničil tri kriminalne mreže, ki so prevažale kokain.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v razpravi z evroposlanci poudarila, da se mora Evropa osredotočiti na lastno strategijo in interese, zlasti ob upoštevanju ameriške strategije nacionalne varnosti. Pozvala je tudi voditelje EU k odločitvi o financiranju podpore Ukrajini pred prihajajočim vrhom EU.

Ameriški predsednik Donald Trump je razširil prepoved vstopa v ZDA, ki zdaj velja za državljane Sirije, Malija, Burkine Faso, Nigra, Sierra Leoneja, Južnega Sudana, Laosa in Palestince. Poleg popolne prepovedi je za nekatere države uvedena tudi delna prepoved vstopa.

Palestinski predstavnik v ZN, Rijad Mansour, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN pohvalil Slovenijo za njen pogum in odločnost med njenim dvoletnim mandatom. Poudaril je, da Palestinci tega ne bodo pozabili. Zahvalil se je tudi drugim nestalnim članicam in pozdravil mirovna prizadevanja ZDA.

V novih izraelskih napadih na cilje v Libanonu sta bili ubiti dve osebi, sporoča libanonsko ministrstvo za zdravje. Izrael, ki skoraj vsakodnevno izvaja napade, trdi, da je ciljal pripadnike šiitskega gibanja Hezbolah.

V Haagu je bila na diplomatski konferenci Sveta Evrope in Nizozemske ustanovljena mednarodna komisija za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Konvencijo o ustanovitvi komisije, ki bo vzpostavila mednarodni mehanizem za povračilo škode zaradi ruske agresije, je podpisalo 34 držav, vključno s Slovenijo, in Evropska komisija. Namen komisije je zagotoviti, da bo Ukrajina prejela odškodnino za večstomilijardno škodo in domnevne vojne zločine.

Črna gora je v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo zaprla dodatnih pet poglavij. Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, in danska ministrica za evropske zadeve, Marie Bjerre, sta ta korak ocenili kot pomemben napredek. Črnogorski premier Milojko Spajić napoveduje, da je država pripravljena zapreti vsa preostala poglavja do leta 2026.

Jared Kushner, zet nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, je opustil načrte za sporno gradnjo Trumpovega hotela v Beogradu, ki bi stal na mestu nekdanjega ministrstva za obrambo in generalštaba, ki ga je leta 1999 bombardirala zveza Nato.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju pozvala Evropsko unijo k nujnemu ukrepanju glede hudih humanitarnih razmer v Gazi. Poudarila je pomen ohranitve premirja v enklavi in nadaljevanja prizadevanj za uveljavitev rešitve dveh držav.

Izraelska vojska naj bi ta teden v begunskem taborišču Nur Šams na severu zasedenega Zahodnega brega porušila 25 stanovanjskih stavb. Po navedbah lokalnih oblasti naj bi poteza prizadela približno sto begunskih družin. O načrtih je guvernerja regije Tulkarem Abdalaha Kamila obvestil Cogat, organ izraelskega ministrstva za obrambo, ki nadzira civilne dejavnosti na palestinskih ozemljih.

Svet Evropske unije je podaljšal omejevalne ukrepe proti Venezueli do 10. januarja 2027. Sankcije, ki vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v EU, trenutno veljajo za 69 posameznikov zaradi dejanj, ki spodkopavajo demokracijo v državi.

Ruska centralna banka je vložila tožbo proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji, v kateri zahteva 195 milijard evrov odškodnine. Razlog za tožbo je zamrznitev ruskega premoženja, ki ga je EU zamrznila in ga Euroclear hrani.

Na Češkem je prisegla nova vlada pod vodstvom premierja Andreja Babiša. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric, kar odpira vprašanja o prihodnji usmeritvi države glede odnosov z Evropsko unijo in podpore Ukrajini.

V streljanju na plaži Bondi v Sydneyju je bilo ubitih deset ljudi. Eden od strelcev je umrl, drugi pa je v kritičnem stanju. Policija še ni sporočila natančnega števila žrtev.

Belorusija je izpustila 123 političnih zapornikov, vključno z Marijo Kolesnikovo, Viktorjem Babariko in Alešem Bjaljackim. Do izpustitve je prišlo po srečanju ameriškega odposlanca Johna Coala s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom in dogovoru z ZDA o umiku sankcij na beloruski kalij. Nova24TV poroča o 'novem uspehu Trumpove administracije'.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, se je odpravil v Nemčijo, kjer naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva. Namen srečanja je pogovor o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik je evropske voditelje označil za šibke in pozval Ukrajino k izvedbi demokratičnih volitev.

Generalna skupščina Združenih narodov je potrdila resolucijo, ki pozdravlja svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča o obveznostih Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih. Resolucijo, ki jo je podprla tudi Slovenija, je sprejelo 139 držav, 12 jih je bilo proti, 19 pa se je vzdržalo. Od Izraela zahteva takojšnje ukrepanje.

Nemčija je Rusijo obtožila odgovornosti za kibernetski napad na nemški organ za nadzor zračnega prometa avgusta lani in za vmešavanje v predčasne parlamentarne volitve februarja letos. Nemško zunanje ministrstvo je zaradi teh incidentov na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika.

Ameriški portal Defense One je objavil domnevni osnutek ameriške nacionalne strategije, ki naj bi si prizadevala odvrniti štiri članice Evropske unije od nadaljnjega članstva. Bela hiša obstoj dokumenta zanika. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je ZDA pozvala, naj se ne vmešavajo v evropske notranje zadeve, kar je odziv na nedavne kritike ameriškega predsednika o Evropi in objavo nove ameriške strategije nacionalne varnosti.

Kosovo je začelo sprejemati tuje državljane, ki so jih izgnale Združene države Amerike, v skladu z dogovorom z administracijo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je sporočil kosovski premier Albin Kurti.

Donald Trump je napovedal, da bi se ameriška delegacija lahko udeležila sobotnih pogovorov v Evropi o vojni v Ukrajini, vendar le pod pogojem, da v Washingtonu ocenijo, da bo udeležba obetavna.

Amnesty International je objavila podrobno poročilo o terorističnih napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Organizacija je Hamas in druge oborožene palestinske skupine obtožila zločinov proti človečnosti, vključno z iztrebljanjem, umori, zapiranjem, mučenjem, posilstvi in drugimi oblikami spolnega nasilja nad civilisti.

Vodja venezuelske opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado se je po enajstih mesecih skrivanja prvič pojavila v javnosti. Iz balkona hotela v Oslu je pozdravila svoje podpornike. Napovedana je tiskovna konferenca.

Kljub napovedanemu posredovanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Tajska in Kambodža nadaljujeta z obmejnimi napadi. Konflikt, ki traja od nedelje, je zahteval že najmanj 19 življenj, zaradi spopadov pa je bilo evakuiranih več kot pol milijona ljudi.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med vodenjem zasedanja Varnostnega sveta ZN o Afganistanu opozorila, da človekove pravice še niso univerzalne, 80 let po sprejetju splošne deklaracije. Pozvala je mednarodno skupnost, da ne pusti na cedilu žensk v Afganistanu, ki doživljajo zatiranje.

Papež Leon XIV. je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izpostavil ključno vlogo enotne Evrope pri pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Prav tako je poudaril nujnost zavezništva med Evropo in Združenimi državami Amerike.

V Strasbourgu je potekala neformalna ministrska konferenca Sveta Evrope, kjer so članice razpravljale o migracijah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Razprava je bila sprožena zaradi pomislekov nekaterih držav, kot sta Velika Britanija in Danska, da EKČP ovira učinkovit boj proti nezakonitim migracijam. Nekatere članice si prizadevajo za spremembe konvencije, da bi izboljšale vračanje zavrnjenih prosilcev za azil.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob robu zasedanja Varnostnega sveta ZN v New Yorku poudarila, da ne komentira internih postopkov glede imenovanja veleposlanikov. Kljub nesoglasjem med predsednico republike in premierjem je zatrdila, da so kandidati za veleposlanike opravili različna preverjanja usposobljenosti in strokovnosti.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je predlagal, da bi Evropska unija vse države Zahodnega Balkana sprejela kot članice hkrati. To idejo bo Vučić predstavil v Bruslju. Srbija na evropski poti ni napredovala, medtem ko sta Albanija in Črna gora pospešili približevanje EU.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Evropsko unijo, da si ustvarja iluzije o premagovanju Rusije in da ovira pogovore z Združenimi državami Amerike o mirni rešitvi konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da Rusija ne želi konflikta z Evropo, vendar bo odgovorila na krajo ruskega premoženja. Lavrov je tudi dejal, da Rusija ne bo pristala na namestitev evropskih vojakov v Ukrajini.

Maria Corina Machado se ni udeležila podelitve Nobelove nagrade za mir v Oslu. Norveški Nobelov inštitut je sporočil, da je venezuelska opozicijska voditeljica ne bo prisotna, nagrado pa bo v njenem imenu prevzel nekdo drug. Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je napovedal, da bi jo v primeru odhoda na Norveško obravnavali kot ubežnico.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku poudarila, da se mora vojna v Ukrajini končati. Pozvala je Rusijo, naj sprejme brezpogojno premirje, s katerim se je Ukrajina po njenih besedah strinjala že pred meseci. Zasedanje so sklicale evropske članice Varnostnega sveta ZN in Južna Koreja.

Donald Trump je v intervjuju za Politico Evropo označil za "razpadajočo" skupino, ki jo vodijo šibki voditelji. Na njegove izjave se je odzval portugalski premier Costa, ki je poudaril, da morajo ZDA spoštovati demokratične odločitve evropskih državljanov.

Na sodišču v Frankfurtu se je začelo sojenje trem moškim, obtoženim vohunjenja za nekdanjim ukrajinskim vojakom v Nemčiji v imenu ruske obveščevalne službe. Sodišče sumi, da je vohunska operacija lahko vodila celo do umora Ukrajinca.

Bosna in Hercegovina se sooča z zastojem na evropski poti zaradi blokade stranke SNSD Milorada Dodika. Oblasti že dlje časa neuspešno poskušajo sprejeti dva zakona s področja pravosodja, ki sta ključna za začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Iz EU so opozorili, da je BiH zamudila še eno priložnost za napredek in pozvali k izpolnjevanju obveznosti.

Slovenija je ostro obsodila izraelski vdor na sedež Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Vzhodnem Jeruzalemu, kjer so izraelske oblasti zasegle premoženje in odstranile zastavo ZN. Medtem je načelnik izraelskega generalštaba izjavil, da je rumena črta, ki deli Gazo v skladu s Trumpovim mirovnim načrtom, nova meja za Izrael.

Organizacija Novinarji brez meja je objavila poročilo za leto 2025, ki ugotavlja, da je bilo v zadnjih 12 mesecih po svetu ubitih 67 novinarjev v 22 državah. Skoraj polovica ubitih je bila na območju Gaze. 53 novinarjev je umrlo zaradi vojne ali organiziranega kriminala.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral Evropo, ker naj bi šla v napačno smer. Trump ni pojasnil, kaj natančno je imel v mislih, a je dejal, da je to zelo slabo za ljudi.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob obisku v New Yorku izrazila upanje Slovenije, da bodo ZDA ostale dober zaveznik in partner Evropi. Izjava je bila podana v pogovoru s slovenskimi dopisniki ob robu obravnave nove strategije nacionalne varnosti ZDA.

Spopadi med Tajsko in Kambodžo so se razširili ob meji, pri čemer so poročali o novih žrtvah. Kambodža je poročala o dveh ubitih civilistih, medtem ko je Tajska sporočila, da sta bila ubita dva njihova vojaka. Tajska vojska je ponoči nadaljevala z obstreljevanjem ciljev v Kambodži, pri čemer sta bila ubita še dva civilista, je sporočilo kamboško obrambno ministrstvo.

Ukrajina je ZDA predstavila posodobljen mirovni načrt, ki je bil skrajšan na 20 točk. Zelenski je poudaril, da ne bo predaje ozemlja in izpostavil nadzor nad vzhodnim Donbasom in jedrsko elektrarno v Zaporožju kot najbolj občutljive teme.

Tanja Fajon je v New Yorku izjavila, da ne bo kandidirala za generalno sekretarko Združenih narodov. V okviru slovenskega predsedovanja bo vodila tri zasedanja Varnostnega sveta ZN.

Sirski predsednik Ahmed al Šara je ob prvi obletnici padca režima Bašarja al Asada pozval k enotnemu prizadevanju za obnovo Sirije. Evropska unija in Združeni narodi so ob obletnici izrazili podporo tranziciji in poudarili priložnost za izgradnjo vključujoče in stabilne države.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ponovno zavrnil novo ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki kritizira evropsko politiko, in poudaril, da se ZDA ne smejo vmešavati v evropske notranje zadeve. Analitiki menijo, da nova strategija nakazuje umik ZDA iz transatlantskih odnosov in poziva Evropo, da se zanese sama nase. Nekateri celo trdijo, da ZDA sedaj Zahodno Evropo vidijo kot glavnega sovražnika.

Visoki predstavniki ZDA, Izraela in Katarja so se v New Yorku sestali na tristranskem srečanju, kjer so razpravljali o izvajanju mirovnega sporazuma na območju Gaze, poroča ameriški medij Axios.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je v Londonu sestal z evropskimi voditelji, da bi pridobil podporo in usmeritve glede mirovnih pogajanj. To se je zgodilo po tem, ko je ameriški predsednik Trump izjavil, da Zelenski ni prebral ameriškega mirovnega predloga in da ZDA izvajajo čedalje večji pritisk na Ukrajino, da bi ga sprejela. Trumpov sin je s svojo izjavo šokiral, Merz pa je bil skeptičen.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da pričakuje skorajšnji prehod v drugo fazo premirja v Gazi, ki bo vključevala razorožitev Hamasa in demilitarizacijo območja. Napovedal je tudi srečanje z Donaldom Trumpom konec meseca.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je sporočilo, da je pripravljeno predati orožje palestinskim oblastem v Gazi, če se konča izraelska okupacija. Nemški kancler Friedrich Merz je med obiskom v Izraelu kljub mednarodnim opozorilom o genocidu zagotovil nadaljnjo podporo Nemčije Izraelu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v ponedeljek v Londonu sestal z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Kot je sporočil Macron, so ocenjevali pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, ki jih vodijo ZDA.

Katar in Egipt sta na forumu v Dohi pozvala k nujnemu umiku izraelskih sil iz Gaze ter k namestitvi mednarodnih stabilizacijskih sil. Kot posrednika v sporazumu o prekinitvi ognja poudarjata, da je to ključni korak za uresničitev sporazuma.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je na forumu v Dohi poudarila, da so Združene države Amerike še vedno največja zaveznica Evrope. Njene besede so odgovor na novo ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki je kritična do Evrope.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je med obiskom v Londonu poudaril, da bodo Evropejci močni le, če bodo na novo opredelili svojo vlogo in razvili novo samozavest.

Francija in Kitajska sta med državniškim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona sklenili dogovor o sodelovanju pri zaščiti velikih pand. V okviru t. i. diplomacije pand bo Francija leta 2027 prejela dve pandi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom na Kitajskem pozval k povečanju pritiska na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. V Moskvi pa so se posmehljivo odzvali na izjave nemškega kanclerja Friedricha Merza o nezaupanju do ameriških pogajalcev glede končanja vojne v Ukrajini, češ da ZDA in Rusija sklepata dogovore mimo Ukrajine in Evropejcev.

Delegaciji ZDA in Ukrajine sta v Miamiju zaključili drugi dan pogajanj o mirovnem sporazumu in se dogovorili, da bodo pogovore nadaljevali tudi danes. Ameriški State Department je to sporočil v petek zvečer.

Ameriško južno poveljstvo je po skoraj tritedenskem premoru izvedlo nov napad na manjše plovilo v vzhodnem Tihem oceanu, pri čemer so umrle štiri osebe. Od septembra je to že 22. tovrstni napad, skupno število žrtev pa je naraslo na 87. Septembrski napad, v katerem je vojska ubila tudi dva preživela, še vedno odmeva.

Nekdanja prva dama ZDA, Melania Trump, je objavila, da se je sedem ukrajinskih otrok, ki so bili med vojno odpeljani v Rusijo, vrnilo v Ukrajino. Vrnitev je sledila resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov.

Slovenski veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar je v Damasku v imenu mednarodne skupnosti zagotovil podporo Siriji pri izgradnji boljše prihodnosti za vse njene državljane. Delegacija Varnostnega sveta ZN je Sirijo obiskala v okviru slovenskega predsedovanja temu organu.

Predsednika DR Konga, Felix Tshisekedi, in Ruande, Paul Kagame, sta v Washingtonu v prisotnosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa podpisala mirovni sporazum. Slovesnost je potekala v Mirovnem inštitutu Donalda Trumpa. Državi sta dogovor dosegli že poleti.

Evropska komisarka Marta Kos in premier Robert Golob sta na pogovoru opozorila na izzive, ki jih prinašata širitev Evropske unije in varnostna vprašanja. Strinjala sta se, da se zaradi teh izzivov ne smemo odpovedati demokratičnim načelom. Golob meni, da je treba populistom odvzeti »orožje strahu«, Kos pa je opozorila na destruktivne zunanje sile. Rešitev vidita v vztrajanju pri liberalnih vrednotah.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju ministrskega sveta Ovseja na Dunaju opozorila na kršitve načel in zavez organizacije s strani Rusije. Poudarila je, da ruska agresija na Ukrajino ogroža mir, človekove pravice in spodkopava demokracijo, ter dodala, da vojni zločini ne smejo ostati nekaznovani.

Britanska preiskava je ugotovila, da je ruski predsednik Vladimir Putin moralno odgovoren za smrt Britanke Dawn Sturgess leta 2018. Sturgess je umrla zaradi zastrupitve z živčnim strupom novičok, nekaj mesecev po poskusu umora nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala.

Jemenski hutijevci so izpustili deset preživelih članov posadke tovorne ladje Eternity C, ki so jo julija potopili v Rdečem morju. Izpustitev je potekala ob posredovanju Omana, ki je člane posadke z letalom prepeljal iz Sane v Maskat.

Ukrajinska vojska je zanikala ruska poročila o uspehih na bojiščih, vključno s tistimi v strateško pomembnem mestu Pokrovsk v regiji Doneck.

Turčija je pozvala Rusijo in Ukrajino, naj prenehata z napadi na energetsko infrastrukturo. Turški minister za energijo Alparslan Bayraktar je izrazil zaskrbljenost po ukrajinskih napadih z droni na ruske tankerje v Črnem morju.

Slovenija bo predvidoma leta 2026 odprla štiri nova veleposlaništva v Uzbekistanu, Kazahstanu, na Islandiji in Norveškem. Vsa veleposlaništva bodo imela sedež v Ljubljani, vodili pa jih bodo tako imenovani leteči veleposlaniki, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom v Pekingu kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu dejal, da morata Francija in Kitajska premostiti razlike za stabilne odnose med državama.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je med tridnevnim obiskom v Veliki Britaniji poudaril, da so se odnosi med Londonom in Berlinom po brexitu znatno izboljšali. To je potrdil tudi v srečanju z britanskim premierjem Keirom Starmerjem.